V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z vodjo nogometne šole in razvojnega programa NK Zarica Kranj. Poleg tega Dejan opravlja tudi vlogo trenerja ekip U13 in U17. Vloženo delo in energija, strukturirano delo in odnos do dela prinašajo rezultate. To je filozofija Dejana, ki potrjuje to tezo.
U13 je v jesenskem delu rezultatsko brezhiben, brez izgubljene točke. Je to lahko na nek način tudi past? Otroci se navadijo zmagovati, starši se navadijo pričakovati. Kaj se lahko zgodi ob prvem porazu?
Dejstvo je, da so otroci usmerjeni rezultatsko, prav tako pa tudi starši. Vse to je normalen potek dogodkov a trenerji smo tisti, ki moramo ostati osredotočeni na njihov razvoj, ki pa se ne meri samo v zmagah. Res je, da smo trenutno brez praske v prvenstvu in ne vidim nič napačnega, če je otrokom dodatni motiv jesenski del končati s samimi zmagami. Mene kot trenerje veseli vsebina, ki jo kažemo na terenu.
Kje vidiš največji napredek ekip, ki jih vodiš in kje so še rezerve?
Ekipa je pod učni načrtom sistematičnega dela že tri sezone. Dobro sistematično delo vedno obrodi sadove. Letvico so nogometaši in nogometašica z dobrim in zavzetim delom na treningu postavili zelo visoko.
Vložena energija je tisto, ki vrača pozitivne rezultate in obratno. Moje delo je usmerjeno strukturirano in na podlagi tega lahko ocenjujem stanje v ekipi in razvoj posameznikov. Vem kje je bila ta ekipa pred tem in vem kje smo danes.
Kje vidiš ekipi čez leto ali dve?
Težko je podati takšne zaključke.
Sem pa mnenja, da ima ekipa dobre nastavke za nadaljnji razvoj, ki bo marsikomu omogočil igranje čez leto, dve ali tri na višjem nivoju. Prav tako se zelo dobro razvija ekipa U17, ki jo vodim , pred njo je lepa prihodnost.
Na srečanju na temo igralnih minut se je zbralo več kot 30 staršev, garderoba je bila premajhna. So starši danes bolj neučakani kot pred desetimi leti in od kje po tvojem mnenju ta neučakanost?
Zavedati se moramo, da si starši za svoje otroke želijo najboljše. V tej želji gredo včasih stvari v napačno smer. Trenerji in klubi smo tisti, ki moramo usmerjati starše, da zaradi svojih ambicij in pogledov ne uničijo športne poti svojemu otroku. Še vedno pa se najdejo posamezniki, na nek način posebneži, brez kakršnikoli izkušenj in nogometnega znanje, ki trenerjem želijo prodajati meglo.
Kje je meja med zahtevnostjo, pritiskom in usmerjanjem igralca?
Kot trener si moraš ustvariti jasno sliko svoje ekipe in do kam sežejo zmožnosti otrok, ki jih treniraš. Zahteve morajo biti visoke a ne previsoke. Cilj je, da otroci s trudom lahko pridejo do uspešnega rezultata. Rezultatski pritisk je popolni nesmisel, ko govorimo o najmlajših. Pogosto ti pritiski prihajajo od neizkušenih, nestrokovnih trenerjev in seveda staršev.
Dogaja se, da otroci že v rani mladosti menjajo klub. Ali otroci pri dvanajstih letih res sami odločajo o svoji športni poti ali je to stavek, za katerim se skrijejo odrasli?
To je popoln nesmisel in izgovor, ki ga uporabljajo starši. To kaže na njihovo nepoznavanje nogometa in samega razvoja. Hkrati pa popolno nespoštovanje trenerjev, ki delamo in živimo za nekaj več. Sam sem vesel, da tako misleči starši zamenjajo sredino. Da, prav ste slišali. To so odločitve staršev, ki načrtno razvojno pot mladih ignorirajo in ne sprejemajo argumentiranih pojasnil, kar hkrati pomeni, da nimajo odnosa do trenerjev in kluba.
Kakšna pravila o prestopih mladih igralcev (do 15 let) bi predlagal gorenjskim klubom v odnosu do največjega športnega kolektiva NK Triglav?
Dokler bo možno prestopati v največji gorenjski klub preko telefonskega klica staršev, ki dobesedno izsilijo prestop, potem smo še daleč od luči na koncu tunela. Stroka je edina, ki bi lahko ocenila trenutno sposobnost otroka. Ko pa otrok prestopi na željo in zahtevo staršev v najmočnejši klub, a hkrati v okolju iz katerega prestopa ne dosega minimalnih standardov, potem je to s strani Triglava popolnoma napačno sporočilo.
Kako ocenjuješ pogoje za trening v Športnem parku Zarica in kaj bi najprej izboljšal, če bi bilo odvisno od tebe?
ŠP Zarica ima velik potencial a nujno potrebuje veliko igrišče z umetno travo. To so osnovni pogoji za razvoj vsake mladega nogometaša. Govorimo o osnovah in ne o luksuzu. Prostorski pogoji v Športnem parku Zarica so sicer izjemni. Imamo dva velika nogometna igrišča ustrezna za nastopanje v tekmovanjih pod okvirom NZS, poleg tega dve mali nogometni igrišči z umetno travo in še so možnosti za širitev infrastrukture. Športni park Zarica je brez dvoma nogometni center.
S strani MOK smo priča neenake obravnave kluba v primerjavi z NK Sava in NK Triglav. Vzdrževanje igrišča in stroške nosimo sami, medtem ko jih Triglavu in Savi krije Zavod za šport Kranj. Po sedmih mesecih bodo otroci v Zarici dočakali toplo vodo in ogrevane prostore, garderobnih prostorov je premalo, klub nima klubske pisarne, za termine na edini veliki umetni travi v Kranju se vsako leto prerivamo z ostalimi deležniki MOK.
Kakšen je tvoj pogled na odnos lokalne skupnosti, kjer se nesoglasja MOK in KS Orehek Drulovka glede vzdrževanja in širitve infrastrukture kot posledica lomijo na „plečih“ Nogometnega kluba?
Žalostno je, da napenjajo mišice na škodo otrok. KS ne diha z nogometom kljub temu, da je nogomet najbolj zastopana aktivnost v omenjeni krajevni skupnosti. Nogomet v Športnem parku Zarica ima ogromno nasprotnikov, ki jim je bolj kot do otrok mar za svoje interese.
Zaviranje osnovnih pogojev za delo z najmlajšimi, ki želijo aktiven in zdrav razvoj je nedopusten. Imeti otroke za vzvod pogojevanj je žalostno in kaže na res egoističen odnos. Zavedati pa se moramo, da sta za spor vedno potrebna dva, torej čakamo na dogovor med KS Orehek Drulovka in Mestno občino Kranj.
Za dobro otrok gre. Bomo to dočakali?
Kandidati za župana so na Forumu za šport kot prednostno nalogo navedli tudi novo veliko igrišče z umetno travo. V klubu bomo seveda obljube merili po dejanjih. Kaj je minimum, ki ga mora nova občinska oblast zagotoviti v prvem letu, da bomo rekli, da se je nekaj premaknilo?
O osnovnih pogojih, topli vodi in ogrevanju, dodatnih garderobnih prostorih, ne mislim niti govoriti. Kot sem dejal, primerno veliko nogometno igrišče z umetno travo je osnova, brez tega si ne predstavljam nadaljevanje uspešne zgodbe, ki jo pišemo na Zarici.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Zarica je moj drugi dom. Zelo sem hvaležen NK Zarica in predsedniku Vodanu za priložnost, ki me je trenersko razvila. Moje obdobje sodelovanja z NK Zarica Kranj bo zapisano za vedno kot izjemno pozitivna izkušnja moje trenerske poti, ki se nadaljuje. Postavil sem dobre temelje za nadaljnje delo. Verjamem, da bo, ko bo prišel čas za novi obraz, nova energija prinesla dodaten zagon in kvaliteto, ki si jo NK Zarica, nogometaši in nogometašice zaslužijo.
Ekipa NK Zarica Kranj
